Levinje so mi še posebej ljube … Pa ne zato, ker bi jih srečevala med vožnjo z materinim cliom na avtocesti, pač pa zato, ker praznujem dan rojstva julija, ko kraljujemo levi in levinje. Poleg tega občudujem njihovo hrabrost, moč in spretnost lovljenja. So odločne in zelo zavezniške do svojih potomcev. Če zaslutijo nevarnost, napadejo. Brez vprašanj. Za svojega mladiča so pripravljene postaviti svoje življenje na nitko, kar dokazuje njihovo neizmerno ljubezen in predanost.
Slednji lastnosti pa sta mi ta vikend na več kot zanimiv in predvsem nepričakovan način pokazali moji najdražji. Namreč, kot sem omenila že prej, praznujem svoj rojstni dan v najbolj vročem mesecu v letu. Vsi, ki me poznajo, dobro vedo, da bi se temu dnevu sicer najraje izognila, ga preskočila, prespala, ali pa preživela zaprta v tovarni za izdelovanje krem proti gubam, toda letos so prijatelji moje želje preprosto ignorirali. Meni nič, tebi nič so ZA MOJIH HRBTOM organizirali zabavo presenečenja in me nanjo tudi zvlekli. Seveda ves čas nisem slutila prav ničesar, četudi so bile nekatere zadeve na trenutke nekoliko sumljive, zato je bil šok ob spoznanju še toliko večji. V naši dnevni sobi sem odkrila okoli dvajset-glavo množico, ki je vzkliknila zgolj: »Presenečenje!« in me naredila še bolj zmedeno. Ne vem, ali mi je takrat v možganih počila kakšna žilica, da sem izgubila vso razsodnost in zmožnost razmišljanja, saj mi še kar nekaj časa ni bilo prav nič jasno. V glavi so mi rojila vprašanja: »Kako za vraga so prišli noter? Ali imam sploh še kaj cedevite? Zakaj me vsi slikajo? Kaj naj rečem? Kam naj se spravimo ob 6h popoldan? Kako sem videti? Kdaj za vraga so vse skupaj organizirali?!« Ko pa sem izvedela, da je bil glavni pobudnik za tole nepričakovano 'fešto' oz. izvedbo tajne operacije Zajeb 'kriv' moj fant, se mi je zmračilo pred očmi, v mislih sem sestavila že cel morilski plan in skorajda odhitela v kuhinjo po kaj ostrega. »Kako si mi lahko lagal?! Kako ste mi lahko vsi lagali? Me vlekli za nos in organizirali nekaj, za kar se mi ni niti malo svitalo. Pa dobro veste, da imam rada vse v naprej splanirano, in da ne maram takih presenečenj,« sem trmasto vztrajala pri svojem, hlipajoče nadirala svojega dragega in hkrati srkala odlično zmešan koktajl. »Zato, ker bi se sekirala in si delala nešteto nepotrebnih skrbi,« mi je odvrnil on.
Naposled se mi je srčni utrip vendarle nekoliko umiril, roke prenehale tresti in sem se bila celo sposobna vključiti v zbrano družbo ter tudi kaj povedati. Navzven sem se sicer še vedno jezila nanje, globoko v sebi pa sem čutila toplino, ki se ne imenuje nič drugače kot PRIJATELJSTVO. Vsi ti ljudje, ki so prišli, me imajo radi, jim nekaj pomenim in tudi oni meni. Ves čas so pred menoj skrivali to presenečenje zato, da bi pozabila na vse skrbi in se prišla zgolj zabavati. Več kot hvaležna sem jim! Dobrosrčni kolegi, na katere se lahko venomer zanesem, jim potožim o kaki težavi in sem taka kot sem. Nekoliko paranoična in klepetava levinja, ki pa bi gotovo storila isto zanje in se jih trudila obvarovati pred zvermi. Ta medsebojni odnos se ne imenuje amenzalizem, niti korporativizem ali sožitje, pač pa gre za nekaj več. Nekaj, kar vključuje tudi čustveno noto- prijateljstvo in ljubezen.
Sicer še ne vem, kako se bom vsem tem norcem sploh lahko oddolžila, ampak bom gotovo delala na tem. Naj za začetek nekoliko pobrusim svoje čekane in si skrajšam jezik? Postanem volk preoblečen v ovčko? Ah ne, v take skrajnosti ne grem. Sicer to več ne bi bila jaz … ;)
Trenutno stanje duha: nasmešek na obrazu :)
